Napisal/a linalunareja, v torek, 02. nov. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Južni veter nama je dvoril v noči solza
prinašal tihe vzklike ljubljenih src za spokoro.
Brez teles, brez duš...in obris praznine!
Nekje v nama skrit zaklad!?
V najini poročni noči so plesale sojenice,
in preko zameglenih okenskih šip videla sva-
osvetljene ceste! Kako je čutiti toploto umrlega dne?

Ležala sem ti v objemu,
kot otrok, ki čaka na uspavanko-
ti nisi govoril!
ob tebi zaspala sem-prebujena v trpljenje!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)