Napisal/a enasm, v petek, 29. apr. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nežno grizeš moje uho, tiho šepetaš, potoval bi... Tvoje ustnice, jeziček, popotnika dva. Njun vodič si ti.
Potujeta, nekje na severu začneta. Obrvi, veke...njuna pot. Za njima ostaja sled! Nosek, ustnice, pozdrav jezičkov dveh, ples strasti, poljub, ki ogenj neti. Pa naprej hitita, preko vratu, do prsi mojih, drobna gumbka dva, iskat gresta še tretjega. Pa okoli, okoli do vznožja hribčkov. Pa zavijeta proti zahodu, malce južneje mimo popka, proti zahodu nadaljujeta pot. Za njima ostaja sled! Pa južneje, preko pasu, bokov, proti kolenu, okoli, okoli iščeta vrelec strasti, naslade.. pa nazaj proti severu ju vodi pot, počasi, počasi... Za njima ostaja sled! Tihi kriki, veke... ljubijo se, kot se ljubila v tem večeru bova midva... Predajam se ti, naproti prihajam... Ti vstopaš, se v meni izgubljaš... Znova in znova... Izgublja se sled! Vse štiri strani neba, vse poti, združene v nama, midva na poti do zvezd.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|