Če bi lahko gozdovi govorili, če bi imele smreke obraz, bi mi povedali vsi skupaj, čemu sem tukaj jaz?
Tako čudovit je danes dan. sonce sije, pogled je prostran. Skozi okno učilnice v šoli, poletela bi v dan, kljub moji boli. A vmes je nevidno prozorno steklo, tako tanko, a vendar je ovira, da moje srce ne bi poletelo in od žalosti tukaj shira. Oči češejo daljavo, želijo si tja ven, iščejo priložnost pravo, da uresničijo svoj sen. Poleteti, daleč tja, ni važno kam, važno da stran, ni važno kam me pot pelja, le da s svojo svobodo se igram... Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev) |