Kot smog se zdel ji je njegov dah.
Škodljiv, dušljiv, omotičen, slab...
Ni hotela več govoriti z njim.
Besede njegove so smrdele.

Smrad jo je od njega odganjal.
Duša njena se je dušila,
od slabega zraku ni mogla
več pokončno stati. Padla je.

Kupila si je masko. Pokazala trud.
Iz njegovih por čutila še vedno le strup.
Dušilo jo je, dušilo. Dušo posušilo.
Življenje njeno za vedno potemnilo.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---