Napisal/a katjica, v nedelja, 01. maj 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Rada bi vam povedala, o cvetočih travnikih in neskončnih dišečih poteh, ki vodijo skozi gozd do osamljene jase, kjer se nemočne srne skrivajo pred pogledi krvoločnih lovcev.
Rada bi vam zaupala, kako ptice poletijo z zlomljeni krili, kako pajek ulovi v svojo spletko še tako zvito muho, kako mi je srce tistega dne prenehalo biti,…. Rada bi, a ne morem,.. Rada bi povedala celemu svetu, kako boli, me razjeda, požira,… kako moja senca umira,… Rada bi zapela hvalnico ljubezni, hvalnico vsakemu, ki si upa ljubiti, kajti ljubezen te oživi, a zaradi nje ti telo in duša trpi, bolj kot strel krvoločnega lovca, bolj kot zlomljeno krilo, vzeta svoboda,… Zaupam vam, boli me,… Oh, ta bolečina, ki stopnjuje svojo moč nad mano, kako bi se ji rada uprla,.. Lahko le čakam, da bodo črvi preteklosti požrli mi prihodnost.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|