Poslušam poletno simfonijo.
Svetlo zvezdno nebo je nad menoj.
Črički nežno godejo si melodijo,
veter odnaša me s seboj...
Bilke se dotikajo telesa.
Oči zaprte daleč so v vrtincu plesa.

Tako čudovito simfonijo mi igraš,
povej mi, lahko njegovo še dodaš?

Odeta v odeje simfonije,
nosiš me na krilih sanj,
kje pustila si njegovega vina polno čašo,
da z užitkom potopim se vanj?
Ker pijem zdaj le grenko čašo svojih solz,
ki neutrudno po obrazu mi tekó,
padajo na razbolelo mi srce
in rane mi tam delajo!

Kje ga skrivaš, kod ga nosijo
tvoja krila zdaj?
Pripelji mi ga v objem,
da skupaj bova poslušala
poletno simfonijo sanj,
da skupaj v odeji nje se prepustiva,
da čutila ne bom več trave bilk,
pač pa njega, tesno ob sebi,
daj da v melodijah tvoje uspavanke zaspiva!

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---