Napisal/a poet, v sreda, 04. maj 05 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Zapeljiva lunca se mi smeje. Tudi sonce me drugače greje. Vse je kakor v pravljici, skoraj kakor zlitje barv v mavrici. Znova začutila svoje sem telo, še srce bi rado v hitrem ritmu mi bilo.
Zopet slišim nežne ptičke glas, ki razlega se skoz vas. Srečo, ki me vso je spet prevzela, rada drugim bi jo razodela. To kar čutim v sebi, rada bi povedala še tebi. Dragi, me poslušaš? Razumeti me poskušaš? Zdaj, ko si napolnil moje sanje in spremenil spanje mi v plesanje. Čutim, da bi rada znova se predala, kot dekle bi s tabo se igrala. lepo srajčko ti kupila, te na usta poljubila. Ko po vrtu se sprehajam, rada še marjetkam ponagajam. V mislih pomudim se še pri tebi, oh, če bi te zdaj lahko imela tu ob sebi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|