Tista noč je bila čarobna, pa vendar mi daješ občutek, da si nje čar pozabil. Zame večnost, v katero si me spretno zvabil, a zate le trenutek, da si mojim željam past nastavil.
Ti si tisto noč čaral, s poljubi mi prišepetaval, z dotiki govoril ljubezensko predstavo, vizijo bližajoče prihodnosti, a vendar ostajam rekvizit, le rekvizit resničnosti. Mar si ne dopuščaš dejstva, da občutki takrat niso bili lažni in da ti ni večje kazni, kot da si se v past ujel tudi sam? Veš, da nenehno mislim nate in zato je boleča ta strast, a še bolj me boli to, ker imaš pomisleke in strah, da je vsaka past, slaba past. O, le zakaj bi se bal metuljev, ki si jih tisto noč risal po zraku? Vem, da sem odkrila, kar si močno skrival v sebi inče ti je pot iz pasti pretežka, zakaj nama ne narišeš krila? Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |