Od sugar4real
|
Moje srce se vede kot tkanina, ki jo parajo posiljevalčeve roke. Peče me in imam občutek kot da se gnoji. Ne vidim mazila, ne zdravila in sanjam, kar sanja vsaka žrtev.
Pridi prijatelj, zabodi mi kol v srce, če si moj prijatelj boš to storil. Ne boj se, ne bo me bolelo. Nikoli več toliko, kot me že boli. Usmili se Bog človeka, ki je ljubil in se razdajal kot potico. Človeka, ki je iztisnil svojo kri, da bi drugi pili. Zdaj pa je vsak vzel svoj kos, kozarec ljubezni in odšel. Ti lahko iz drobtin ustvariš veliko, a jaz nisem noben čarodej. Kar zdaj znam je trpeti in trpljenja na tem svetu je dovolj. Naj me prijatelj pusti oditi in ti me sprejmi ter nauči me še enkrat ljubiti. Komentiraj pesem na forumu. (4 komentarjev) |