Napisal/a emily, v nedelja, 08. maj 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Vrtenje metafor v različne smeri Mečem besede na kupe in želim ustvarit goro Neprehodno
Ostajam pa nekej med vsem Med zemljo in zrakom Med nočjo, dnevom Zmedena, mala, naivna
Nikoli ne bom ujela kresnice v dlan In z močjo potokov krvi oprala duše Nikoli me ne boš zapustil Ponoči Ko bom kričala da pojdi ker ne režeš dovolj globoko ker ne daješ sanj v sredino mojega telesa ampak mi jih postopoma zbodljivo polagaš na kožo da počasi in neznosno drsijo pod njo in rojevajo nove in nove ki nikoli ne bodo take kot tiste ko sem bila še Jaz in si me držal za stotinko z obema rokama pripeto na tla krožno je še malo pa bo čas za naslednji stari korak
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|