Napisal/a emily, v nedelja, 08. maj 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vrtenje metafor v različne smeri
Mečem besede na kupe in želim ustvarit goro
Neprehodno

Ostajam pa nekej med vsem
Med zemljo in zrakom
Med nočjo, dnevom
Zmedena, mala, naivna

Nikoli ne bom ujela kresnice v dlan
In z močjo potokov krvi
oprala duše

Nikoli me ne boš zapustil
Ponoči
Ko bom kričala da pojdi
ker ne režeš dovolj globoko
ker ne daješ sanj v sredino mojega telesa
ampak mi jih postopoma
zbodljivo polagaš na kožo
da počasi in neznosno drsijo pod njo
in rojevajo nove in nove
ki nikoli ne bodo take
kot tiste
ko sem bila še Jaz
in si me držal za stotinko z obema rokama
pripeto na tla

krožno je
še malo pa bo čas za naslednji stari korak

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)