Ognjeni zublji počasi požirajo leseno kočo.
Komaj se dobro vname, že je prekrita s plameni.
Žalostna usoda hiše na eni strani,
Na drugi strani lepota ognja,
Ki zakrije usodo.

Žalost in lepota se pomešata
In se spojita v prelepo mavrico,
Ki se razprostre čez kočo v ognju.
Ena stran mavrice se dotakne srca
In v njem pričara novo kočo.
Ta koča je bolj trdna in odpornejša.
Na napakah se učimo.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---