Predirljiv krik zdrami moje speče oči, Nekaj je v meni, kar na ves glas kriči. A ne vem, da je v meni, gledam okrog sebe, Zbegano gledam in se zagledam v tebe.
Stojiš pred mano s čudnim izrazom v očeh, Kar naenkrat popade škodoželjen te smeh, Ni ti mar za solzo, ki po licu mi teče, Ni mar za vžgan ti spomin, ki še vedno me peče. Ob pogledu nate se čas mi ustavi, Čudne misli se mi začnejo poditi po glavi: To je realnost-a zakaj tako kruta? Kot valovi v skale srce vanjo buta. In iz ust se izvije mi krik bolečine, Nato zmanjka mi sape in krik se prekine. Nemočna sedaj tu pred tabo ležim, Izven zavesti histerično se smejim. Želim si, da bi bila vse to le iluzija, A ni-v resnici popada me ta histerija, Um se zmrači, jaz v obupu zaspim, Ni mi mar kje, saj se več ne zbudim. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |