Od Marlene
|
Uprla oči sem vate, prebrala obraz. Mirno telo, tihi tvoj glas, pogled zre v tla. Priznal si poraz.
Slišim besede, razumem pomen, srce mi razbija, čemu le, ne vem.
Saj nisem hotela, zadati gorja in niti želela zgubiti moža.
Morda je usoda hotela tako, da nama nikdar skupaj ne bo lepo.
Gledam te še. Obračaš telo. Zadnji pogled... Naposled slovo.
Hotela sem to, da izgineš stran. S seboj vzameš vse strah, jok, gorje, Prečute noči in mrzle dlani.
Dosegla želeno sem. Danes je dan, ko izgubila oba sva, jutrišnji dan. Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev) |