Napisal/a Beba, v sreda, 11. maj 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Želela bi jadrati in živeti,
Pa ni vetra,
zato ne morem nikamor odpluti,
brez sapice vetra je morje nemočno,
zakaj pa življenje stoji, nič se ne zgodi…
Mogoče bi bilo potrebno,le droben piš,
da te premakne, da spet zaživiš,

da jadra razpnejo svoja krila
in te odpeljejo tam,kjer vsakdan
je drugačen od včeraj in jutri še boljši,
da se mi zgodi, to kar v mislih se vrti,
da zalije me val veselja vsakdan
in nato me odpelje v varen pristan,
kjer čakaš me ti in vse lepe stvari,
ki jih ne vidim, ker dolgčas me lovi,
ker ne dogaja se to,
kar želela bi, da se bo,
oj veter zapihaj razburkaj nebo
in zraven tudi morje naj valovito bo,
naj jadra razprejo svoja platna
in zaplujejo po morju srečna
ker nosijo sanje, veselje in mir
in odvzamejo vsem njihov dušni nemir .

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)