Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Fikcija

Fikcija Natisni Priporoči prijatelju
Od Dark Angel   

Na pot iz oblakov sva stopila,
z roko v roki po mavrici hodila,
le kje se najina pravljica je izgubila?
Nekje v križišču pot sva zgrešila,
takrat tema na zemljo se je zgrnila,

ljubezni svetloba za večno ugasnila......

Dva telesa hodita kot razklana,
drug drugemu bila sva hrana,
sladka bila je čustev mana,
a vročino je sedaj prekrila mrzla slana,
s črno perutijo zastrla je svetlobo kakor vrana,
življenja prekleta bila je ukana.

Misleč, da vešči smo igre življenja,
da poznamo vzrok rože cvetenja,
hodimo slepi, čakajoč na trenutek bujenja,
da uvideli bi smisel ljubezni deljenja,
da ne bi več čutili srca drevenenja,
in besed, nesmiselnosti govorjenja.

Praznina dno duše nam razjeda,
barka nenehno na čeri nam naseda,
v glavi sreče laži razpreda,
popačena slika, stavrnost postaja beda,
z obljubami uspava človeška se čreda,
vsak po svoje vsak dan se spreneveda.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo