Trga se moje srce,
v tišini grenko ihtim,
strupeno se več ne jezim,
nadme se zgrinja gorje

Bôja si strastno želim,
a kje ga najdem v svetu,
ko pa na našem planetu
mrzlem osamljen stojim.

Gledam v tvoje oči,
bližnji moj, znanec, prijatelj,
sladke si glasbe slušatelj,
ki dušo ti uroči.

Ženeš se za minljivim,
slepi te njegova temà,
najboljši je ta, ki imà,
čeprav jemlje vodljivim.

Si papirnata lutka,
v kletko si zlato ujet;
ko hočeš postati sprejet,
najdeš le dim trenutka.

Zate nikomur ni mar,
to si za vedno zapômni,
vsak je sebičnež ogrômni,
živi za svojo le stvar.

Odpihni gosto megló,
bôri za svojo se dušo,
spomni se, da greš pod rušo,
pa vse ti lažje bo šló.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---