Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Nova pesem

Nova pesem Natisni Priporoči prijatelju
Od Bellmur   

V večeru,
pod lučmi
podoba tvoja izpod senc
vstane.
Nekdaj krepka,
vsa vesela, radoživa,
v srcu mojem neumrljiva,
razodela mi je svet.

Takrat bilo je prvič,
ko gledal sem postrani;
takrat sem ločenec po mami
gotovost vrgel ves prevzet.
V mozaik sem sam
dodal strahu,
neveden, mlad, poln luči...
Ukradel panju košček sem medu,
se pognal med ptice brez poti.
Neveden...Mlad,
brez boli,
raztresen kterikrat,
a, v srcu
brez skrbi.

Bilo najlepše je
pri šetnji,
ko sem gorel,
ko sem norel,
nič mislil,
kot školjka v sebi sem zorel...
Če ne v očeh,
kje biserov bi našel;
ne v mislih tavajočih po obali,
nad branom valov,
koder sem te k sebi stisnil,
k sebi vzel.
Koder dvoje svetov postalo je eno,
en čas, en svet bogov,
tam, na pomolu.

Ljuba,
poklanjam ti dvoje cvetov;
tistega včasih,
in to pesem zakletih bogov.
Kot otrok materi,
ko je daleč,
tako jaz se ti klanjam,
da želim si valov,
da želim si poljubov,
od tebe,
tam daleč.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo