v jutru zaspanosti
razrtrganih misli z kolesi drobenja.
Zaradi njih se duma drugače rima,
zaradi njih v srcu zamolklo odzvanja zima.

Bogovi so zmešali štrene
neizsanjanim sanjam
in še te v srcu pozvanjam,pomlad!
Zaripla moja je duša !
Pusti,da ga izsanjam!

Bogovi so ,da poti,
ki bi rada jih hodila
zasejejo z robido dni,
ki nisem jih v te razlila.
Bogovi so,da dvom
skoz tebe rešetajo,
da bodo tisto,v kar sva verjela
za vedno obležalo
razcefrano,pomendrano
in v soju prve spomladanske slane
za vedno v maj zaspalo.

Še preden v prah se zopet
vse povrne,postrgam sladki med
bližine,ki v srcu mi odzvanja,
poližem tvoj slastni vonj topline,
da srce,ki po tebi hrepeneni,
kot zastor pade v sive dni.

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---