Napisal/a emily, v sobota, 14. maj 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Jaz nisem morje ki si ga klical ponoči s sunkovitimi vzdihljaji polnimi opojnosti polnočnih zvezd velikega voza
Nisem veter ki ga zahtevaš v otopelosti z mokrimi rokami prebodenimi s kristali neke nuje po tujih zgodbah In nisem pesem ki bi jo pisal v niču s prsti raslimi iz bolečine zelene ker se bojiš predati svobodi V oči te gledam ko begaš skozi tisoče prostih asociacij o potencialu nadaljevanja časa Držim te z roko iz ogljika, vodika in fosforja
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|