| Napisal/a emily, v sobota, 14. maj 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Jaz nisem morje
ki si ga klical ponoči
s sunkovitimi vzdihljaji polnimi opojnosti
polnočnih zvezd velikega voza
Nisem veter
ki ga zahtevaš v otopelosti
z mokrimi rokami prebodenimi s kristali
neke nuje po tujih zgodbah In nisem pesem
ki bi jo pisal v niču
s prsti raslimi iz bolečine zelene
ker se bojiš predati svobodi V oči te gledam
ko begaš skozi tisoče prostih asociacij
o potencialu nadaljevanja časa
Držim te z roko iz ogljika, vodika in fosforja
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
