Komentiraj pesem na forumu.
(13 komentarjev)

Deževen dan se prevešal je v večer,
ko srečala si v mestnem parku starca.
Ob sebi, kot prijatelja, imel je psa;
pogled na njiju ti vzbujal je prezir.

Spod klafete mu sivil je pramen las,
v stari suknji in zmečkanih hlačah;
pošvedrane šlape, drsajoč korak -
mu peza let je razrezala obraz.

S sivo kožo, s pegami povsod,
ko stegoval je roko proti tebi,
se kot znanilec smrti je dozdeval.

Vse to si videla, le tega nisi ,
da v srcu nosil je ljubezni spravo,
ko z očmi je blagoslavljal tvojo pot.

---