Od Mojmir
|
Komentiraj pesem na forumu. (13 komentarjev) Deževen dan se prevešal je v večer, ko srečala si v mestnem parku starca. Ob sebi, kot prijatelja, imel je psa; pogled na njiju ti vzbujal je prezir.
Spod klafete mu sivil je pramen las, v stari suknji in zmečkanih hlačah; pošvedrane šlape, drsajoč korak - mu peza let je razrezala obraz. S sivo kožo, s pegami povsod, ko stegoval je roko proti tebi, se kot znanilec smrti je dozdeval. Vse to si videla, le tega nisi , da v srcu nosil je ljubezni spravo, ko z očmi je blagoslavljal tvojo pot. |