Če te veter v dalj ponese,
nesi moja krila s sabo,
da se sanj noči otresem
in zaprem poti za tabo.

Nisem tista,ki želiš jo,
grebem tvoje misli
klene,
s listjem vetra odletiš,
ko pomlad srca uvene.

Marsikaj sem že zagrebla,
v dan preklete te sivine,
marsikdo se je opekel,
ko sem pela iz globočine.

Z utežjo se ob pot priklenem,
če me spet let kdaj zamika,
vse dišeče misli zberem
v vrečo pridušenga krika.

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---