Nocoj si pravi.
Nocoj ni tu nikogar drugega.
Le ti,
V drugi polovici najine noči,
čeprav le roka v roki vroči.

V očeh tvojih,
ki tema mi jih skriva,
pa plamen, ki me drami,
me vabi in me vnema.

Odpni mi kožo,
da začutim hlad vročino.
Postrgaj stran oklep,
da se sprostim žival pohotno.
Odvrzi vse okove in mostove,
ki delajo lepoto,
naj vse bo morje,
široko in globoko.

Naj vanj se potopiva.
Ujeta v mrežo zamiživa.
Le dih in mir,
Predanost sebi.
Postrezi si,
Urtgaj, Vzemi!

Na travi mehki gola želja,
Se zvija v ugodju norih sanj,
S teboj nekoč se bom ljubila,
Kot veter v neurju,
zaljubi v krošnjo se barbar.

Ne glej po strani,
da ne bom zavpila.
Ne tehtaj mi besed in ne sprašuj.
Jih nisem skupaj ulila, da bi te ovila.
Le strast se žejna je iz mene izlila!

Glej, roka bela in drhteča,
Zdaj boža te skoz prostor čas.
Naj okrog mene bo samota - gneča,
V tvojem srcu čutim roko vsaki čas.

Pojej jo, da še bolj jo bom čutila!

Komentiraj pesem na forumu.
(7 komentarjev)

---