Od Yggradsil
|
Purpurni prameni nokturnega sonca brez konca pronicajo skozi razpoke, roke omame dvigajo jantarne skale, ki z obale pozabe drve v ocean; alabaster odseva podobe iz sanj.
V mehkem blatu na dnu močvirja, v zefirja lahnega objemu v zlatih valovih pšeničnega klasja oltar dolgočasja postavlja si dan; alabaster odseva podobe iz sanj. Podob iz sanj odsev teman, bel alabaster v ogledalu. Čez atelje zasanjano drsi kadilo, kot zavilo bi se v smeh bogov zažgano perje angelov. Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev) |