|
Vstajenje |
|
|
Od Maja Živanovič
|
Zdaj je čas milosti, čas odrešenja,
čas, ko vstajajo od smrti življenja,
čas, ko vstajajo sanje iz pepela,
čas, ki prinaša obljubo, da smela
bom znova odpreti oči in živeti,
prerasti okvire, v katere ujeti
so vsi moji upi; to kletko laži,
ki veže mi dušo in lomi vezi,
ki so kot mostovi čez reko solza,
ki vodijo dušo vse do neba,
ki vodijo moje srce iz trpljenja,
v čas nove milosti, čas odrešenja.
Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |
|
|
|
Naključne |
-
19:16 - 25.09.2008
Ničesar nisi izgubila,
ker ničesar nisi imela,
ker vse stvari so minljive.
Boriti se moraš
vsak ...
Beri dalje...
-
20:29 - 01.01.2009
Tistikrat je bilo mrzlo
kot že leta ne.
In snega do kolen.
Valim drva po bregu
in lovim sapo.
Beri dalje...
-
19:19 - 19.05.2006
Noč se tiha zdi, a v meni vse kriči. Odšel si... Zadnji poljub si mi dal, v oči zazrl se, in dejal:
Beri dalje...
-
14:48 - 23.07.2011
Cordoba.
Zarjavela in stara.
Mašina črna, kilometrina velika
in luknje v mojih odbijačih.
Čeprav...
Beri dalje...
-
07:46 - 24.04.2008
Kjer je ljubezen močno prisotna
tam se modrost prerada mudi,
sredi vesolja je tisti center,
kjer Najčistejši nad nami...
Beri dalje...
-
16:37 - 05.08.2009
Od otroštva smo sebični
izsiljujemo si pot do hrane,
od rojstva do mladosti
vse bolj zadrte smo narave.
Misliš,...
Beri dalje...
-
14:18 - 25.08.2011
Razigrana svežina izvorne vode,
nežna drhtavica telesnega ugodja,
počasno odlaganje vzdušne soli,
ko ponjuhan...
Beri dalje...
-
10:05 - 01.05.2007
Drobcene nožice povsem zanesljivo
Na skoraj nezaznavni vrvici
V tišini... in samo je... tam
V središču... jutr...
Beri dalje...
-
18:38 - 21.07.2005
Ura odbila je polnoč, nad razžarjeno mesto spustila se je noč. Pod pregorelo lampo nemočno dekle s prerezanimi ž...
Beri dalje...
-
19:39 - 08.03.2006
Nevarno blizu, prelet grlice, nič sočutja v črnih kodrih. Grlice letijo v parih... samo zbegan pogled neskončno moder...
Beri dalje...
|
|
|
|
|