V ogledalu odsevi nevihtnih oblakov,
temne sledi izgubljenih korakov,
grozeči odmevi krikov neba,
besneči pogledi očeta Boga.

Obdana z vsem, česar nisem dosegla,
ovita v vse, česar nisem izrekla,
rušim zidove, ki sem jih zgradila,
da svojo sramoto pred svetom bi skrila.

Viharje preteklosti puščam za sabo,
usmerjam pogled prek zrcala v daljavo,
z gotovostjo trgam si spone z duha
in v miru odpiram si vrata sveta.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---