Ko kdaj se bova srečala, ne odvrni mi pogleda!
Naj vsaj za hip spomin se v njem ponovno najde,
morda srce odklene, ki je za teboj postalo strto
in če ne lepoti, vsaj bolečini ostane naj odprto.

Ko kdaj se bova srečala, ne odreci mi nasmeha!
Naj se okopajo v njem spomini na tista leta,
ko prav vsak dan sva praznovala in ga slavila,
kot da edini je, ki nama ga je usoda podarila.

Ko kdaj se bova srečala, ne zamolči mi pozdrava!
Naj se izgubljena duša s tvojim glasom še opaja,
naj spomni se hozan iz tvojih ust pojočih
in občutka blaženosti že ob besedah vročih.

Ko kdaj se bova srečala, ne skrivaj mi obraza!
Naj slika tvoja za večno se v spomin ukleše
in, da čas ne mogel bi načeti njenega imena
bo prav vsak dan še s toplo solzo osvežena.

Ko kdaj se bova srečala, morda takrat le postojiš,
in dovoliš, da se tudi v tebi prebude spomini;
srce se ti v grlo dvigne in poveča srčni se utrip
ob misli,da si tudi ti me imela rada - vsaj za hip…

Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)

---