Jeza, žalost, strah,
sanje, mesec, luna,
ne sprašuj zakaj...

Logično se zdi,
dokler ne odpre z...

Ko poljubljaš prste mojih dlani
postane svet neskončen-
Robovi telesa izginejo
in moj obstoj
se zmeša s tvojim neobstojem Beri dalje...

Polje, kjer sem sadil.
Je nehalo zoreti.

Tunel je neizogiben.
V vetru razpira ptica krila.

Tega mesta ni na zemljevidu, 
Kartagina sem ljubezni tvoje,
v njem živim kot v prividu,
v pesek skrivam misli svoje. Beri dalje...

Vohala sem vonj
tvoje moške navlake.
Vdihovala sovražne
travnate hlape.

Ptica sem - letim.
Sonce sem - grejem.
Veter sem - božam.
Violina sem - igram.
Roža sem - rastem

Ostanejo le ukradeni trenutki,
ko se ljubiva,
dovolj, da se zaveva da sva,
da obstajava!

Tam daleč morje kliče.
Ker slani kipec sem,
zatrepetam.
Vsa iz peska sem,
a se ne bom sesula,
pre...

Sončno je, sonce pripeka,
a ko zavijeva
v temačen gozd
se novo polje rojeva.

Tišina je,
le pt...

Tavam.
Kje?
Kar sama?
Ponoči?!
Objokana?
 
Oh, daj mi že mir!
Kaj ne vidiš, kako sem...