|
Drevo |
|
|
Od FalleN AngeL
|
Prepletajo se veje olesenele, žive veje zakrnele, kot da namenjajo pogled soncu, kot da zrejo k nebidnemu neba koncu.
Vse večere, jutra leta, njih veličina je v zrak razpeta... listi na njih rastejo, živijo, ne ozirajo se na neba modrino.
Veje pa se širijo v višino, rastejo navzgor v neba idilo, rastejo tja k Rimski cesti, stegujejo se po svetli zvezdi.
Tako neživo žive se zdijo, kot da v zraku brez debla lebdijo, pa vendar trdno so zasidrane v tleh, in napajajo se v različnih prsteh.
Ljudje nikoli ne dosežejo te višine, nikoli se ne dotaknejo neba modrine... pa vendar jih ne zanima ta sveta stvaritev, ker nima čustev in je ne boli zavrnitev.
Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev) |
|
|
|
Naključne |
-
19:15 - 22.03.2008
Zamisliti si ne moreš,
da težava življenje spodbuja
tvoja duša še nedoživeta
mora spoznati silnost...
Beri dalje...
-
09:26 - 03.05.2008
Slišim te skozi veter.
Lovim te v reki.
V jezeru valoviš,
se smejiš.
Objem dežja....
Beri dalje...
-
08:30 - 17.07.2010
Kje se rodi in kje zamre,
Zakaj se poraja in čemu odhaja
Je ena sama? In je ta edina prava?
Okus njen je slada...
Beri dalje...
-
10:27 - 02.08.2008
Mi dlan lice tvoje boža,
ki nežno je kot roža,
dišiš kot pomladni cvet
in od tebe sem ves prevzet.
...
Beri dalje...
-
21:54 - 11.06.2007
Petek
solze mi silijo v oči
ker te zopet ni
zadnjo minuto se pripelješ
na svojem kolesu
tako sme&...
Beri dalje...
-
06:32 - 25.05.2009
Kam ste misli se izgubile
poduk prihaja, vas je strah,
ste zopet peklu popustile
vohamo žveplen zadah.
...
Beri dalje...
-
15:52 - 28.10.2008
Konstituente bivajočega,
aporije in pojmi,
transcendentalije,
singularnost in bitna počela,
prigodnost ali kontingenc...
Beri dalje...
-
18:05 - 15.06.2005
Ni več tisto kar je bila. Prerašča v sovraštvo, omrtvi mi ude in ne vidim več jasno. Kri šprica iz mojih globokih ran...
Beri dalje...
-
17:25 - 28.12.2010
Pozabljam vse,
kar ni in kar je,
četudi obstajaš,
pozabil sem te.
Brez spomina živeti,
res je lep...
Beri dalje...
-
17:21 - 27.07.2006
Tu sem, med mnogimi enak a vendar nekje v sebi, se niti ne zavedam oglja, ki tli od večnosti v meni in čaka da me spo...
Beri dalje...
|
|
|
|
|