Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Brez človeka.

Brez človeka. Natisni Priporoči prijatelju
Od sugar4real   

Občutek oddaljenosti.
Pritisk na ušesih.
Slišiš glasove?
Vidiš ljudi pred seboj?
Omama je govor,
poželjive so gibajoče ustnice.

A mene ni,
jaz sem daleč stran.
Izolirana.
Tudi če kričim,
me nihče ne sliši.

Za malo pa bi oglušela tudi jaz,
če nebi poznala besed ,
ki jih tako silno skušam opevati.

Nesmiselno se zdi,
vendar imam vero,
tudi če tebe, njega ni,
in sem sama,
z menoj bo vedno nekdo.

On sliši,
ko glas še ne spregovori,
vidi,
česar jaz opazim ne.
Monolog?
Ne dialog.
Njegova moč,
moja človeškost.

On je izoliral moj prostor.
Razlog?
Narava brez človeka.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo