Od FalleN AngeL
|
S solzami razbijam bolečino na tisoče, miljone delcev... namesto da bi prekrili to praznino še globlje režejo kot britev.
Jaz pa prosim, moledujem, od nemoči se vse vrti, ko še vedno se sprašujem zakaj te tu ob meni ni.
Ne reci nikoli in nikder da nisem te ljubila. Od ljubezni v meni je vihar pa ne vem kaj še lahko bi naredila.
Kričim, razbijam, jočem, v meni vse se trga. Le tebe želim, tebe hočem, čas pa neusmiljeno na vrata trka.
Ni vrtnice tako cveteče da privabila moje bi oči, da ustvarila bi čustvo to dehteče ki v meni ga ustvarjaš ti.
Jutra ne prinašajo veselja, žalostne moje so oči, vse skeli me od hrepenenja da bila bi midva jaz in ti.
Če pa osamljen kdaj boš pogledal v daljavo, vedi tam nekje še čakam te. Le reci in prehodila bom to razdaljo ter premagala tisto kar med nama je.
Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev) |