S solzami razbijam bolečino
na tisoče, miljone delcev...
namesto da bi prekrili to praznino
še globlje režejo kot britev.

Jaz pa prosim, moledujem,
od nemoči se vse vrti,
ko še vedno se sprašujem
zakaj te tu ob meni ni.

Ne reci nikoli in nikder
da nisem te ljubila.
Od ljubezni v meni je vihar
pa ne vem kaj še lahko bi naredila.

Kričim, razbijam, jočem,
v meni vse se trga.
Le tebe želim, tebe hočem,
čas pa neusmiljeno na vrata trka.

Ni vrtnice tako cveteče
da privabila moje bi oči,
da ustvarila bi čustvo to dehteče
ki v meni ga ustvarjaš ti.

Jutra ne prinašajo veselja,
žalostne moje so oči,
vse skeli me od hrepenenja
da bila bi midva jaz in ti.

Če pa osamljen kdaj boš pogledal v daljavo,
vedi tam nekje še čakam te.
Le reci in prehodila bom to razdaljo
ter premagala tisto kar med nama je.

Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev)

---