Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Teater smrti

Teater smrti Natisni Priporoči prijatelju
Od Yggradsil   

Slava soncu na neba višavah,
kjer ponosno vlada nad zemljó,
poplesuje žarko v daljavah,
v dolinah temnih sence vró;
slava soncu na neba višavah.

Vsak kotel je kakor lobanja,
ki iz nje duh Stiksa se kadi,
grozeče pa nad njimi sklanja
se smrt z orjaškimi očmi;
vsak kotel je kakor lobanja.

Mrtvi poslušati so naučeni,
iz njih ust se krik ne vzpé,
v ognju goré obrazi pogubljeni,
brezdanjih muk odreši jih Lethe;
mrtvi poslušati so naučeni.

Protagonist blazno se zasmeje,
z njim vsa gruča trupel zareži,
čez poljane Hada veter tih zaveje
nov val duš grešnih pogubi;
protagonist blazno se zasmeje.

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo