Napisal/a katjica, v petek, 27. maj 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Objokane dvorane,
replavljene tisočkrat,
a le enkrat s solzami tvojimi.

Čakaš na idilo,
trenutek, ki bo samo najin.
čakaš na prijetno melodijo,
Svet se vrtel, čas ustavil.

Nočem te vreči v prepad,
štirje meseci so pretekli,
a še vedno zrem v ono stran,
stran od tebe.

Gledam nazaj,
nazaj v dneve, ki so šteti.
Zate ni bil raj,
čemu si še hotel trpeti?

Zame?
Iščem se,
v tvojih rokah še bolj počutim se izgubljeno.
Lepe so rože,
ki si mi jih dal,
počivale so v vazi do zdaj

Zjutraj jih je rano
ubil dež.
Švignil je na plano
tisti znani krik,
prepoznavna bolečina

in ostaja le še rana
sredi srca,
tvojega

upam le,
da bo katera druga roža zacvetela
v tej praznini.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)