Napisal/a katjica, v petek, 27. maj 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Objokane dvorane, replavljene tisočkrat, a le enkrat s solzami tvojimi.
Čakaš na idilo, trenutek, ki bo samo najin. čakaš na prijetno melodijo, Svet se vrtel, čas ustavil. Nočem te vreči v prepad, štirje meseci so pretekli, a še vedno zrem v ono stran, stran od tebe. Gledam nazaj, nazaj v dneve, ki so šteti. Zate ni bil raj, čemu si še hotel trpeti? Zame? Iščem se, v tvojih rokah še bolj počutim se izgubljeno. Lepe so rože, ki si mi jih dal, počivale so v vazi do zdaj Zjutraj jih je rano ubil dež. Švignil je na plano tisti znani krik, prepoznavna bolečina in ostaja le še rana sredi srca, tvojega upam le, da bo katera druga roža zacvetela v tej praznini.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|