Dve lučki v temi se svetita,
dve očki tam daleč na poti
želim se dotakniti, jih poljubiti
a vseeno daleč od mene sta.

Spominjam se;
Zrak je bil prežet
s cvetjem modrega sonca
in nebo se je oblačilo
v majhne, zlate oblake.

...

Življenje je živeti, čutiti lepoto,
ljubiti biti, biti ljubljen,
to znati občutiti,
vedno vračati...
nas...

Prelomljena si v zraku,
skozi katerega te gledam,
tvoj pogled držim v dlani
in ga dam v žep.

Rekel je, ne moreš ga izgubiti,
brezskrbno se ovij okoli korenin,
iz objema ne more ti uiti,
on ne bo ti pušča...

You turned me into someone
I hadn't imagined
I could ever become

And all that you did
Was nothing at all

prešita krila, ki sedaj jih nosim, tako veličastno režejo zrak
visoko nad poslal si po taxi
tu luč, s teboj temne veje kliče...

Si sin Stribóga al' Pohvísta,
Tvoja pot ne bo mi sled,
V tej četrti stvarstva ista
Je tvoja smer: za-krog pole...

Vest me peče,
čeprav je nimam,
ker te ljubim.

Majhna pošast, kakšen kontrast!
Mleko in mast, življenje in čast!