Od Amadeus
|
zatikam se ob kamnje moje domišljije barve rišejo mi dom, iščejo senco črtam nepotrebne asinhronije iščem rob, nanj življenje bom gradila privlačnost prepada, moja obsesija črnina polna je vzorcev, zgodb, blodenj ne morem biti gozd brez strahov, čaroben
pletem brezna mojih krhkih hrepenenj posuvam kamnje pod nogami, drsim navzdol rob se mi izmika, s trepalnicami ga lovim pogled ob tem v temo pade... nič več barv le obred prepada kliče mojo neprisotnost grem... se prepustim... rob postane streha trepalnice se spremenijo v dež... ostajam suha Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|