Od Amadeus
|
Prah neobdelanih besed pristane na popisanem papirju. Raztrešči se ampula skritih strahov. Pretok halucinogene tekočine neslutečih barv zapiše v srce nepojmljive slike. Kje je konec, kje začetek? Nepreglednost prelevi se v norost.
Iščoč nit, ki peljala bi do struge, padeš v brezno lastnih neresnic. Pred seboj skrivaš slike. Se bojiš. Pobiraš prah, ga smiselno prevajaš v besede. Tekočina sproti razliva ti ponos in briše sled. Kje začeti? Kje končati? Le sprejeti lastno norost. Komentiraj pesem na forumu. (6 komentarjev)
|