Sporočila tvoja privabljala so smeh na moje lice,
vsako jutro, kot verniku zornice.
Nestrpno sem čakala, da besede zaživijo,
da iz oči v oči začutim neomajno energijo.

Tam, Duša Moja, tam ob reki sem čakala,
pričakovanje in strah prežemal je srce,
strah, kako se Duši Moji pesem poje,
saj pozna življenja verz,
v pričakovanju odtavale so misli moje....

Na daleč sem vedela da to si ti,
še preden so uzrle te moje oči,
kajti lahkotno sem krila razpela,
in prenečena obstala..... bila so bela....

V roki prinesel si sonce s seboj,
in besede kot biseri poigravale so se z menoj.
Pesem najina gladko je tekla,
misli so vrele na plan,
negotovost moja se srcu je odrekla.

Sedela sem, zazrta v tvoje oči,
spoznala marsikatero resnico življenja,
da črne niso niti noči,
da mavrica lahko dotakne se vsake žalosti,
kajti Duša Moja, dokler obstajal boš ti,
na tem svetu bo za vsakogar zadosti luči!

Komentiraj pesem na forumu.
(10 komentarjev)

---