Od Amadeus
|
Trn. Najstarejša zrelost ga ne izruva. Rase z mesom. Boli, ko iz njega curlja kri, razredčena z raznimi nekrvnimi telesci. Teče, teče kot blatna deževnica. Kot reka želja, sanj, ciljev, hrepenenj, iskanj...
Vedno teče v mrtve rokave. Preplavam morje. Začutim breg. Kopno. Mivka se mi zažre v pore. Zamaši usta. Suša brez žarka sonca, brez gline, iz katere bi lahko gradila si življenje. Spet tam. V vrtincu solza. Črnina misli ponotranji trn. Ki boli. Iz odprtine kaplja kri. Sol razjeda rano. Vendar se borim. Izbljuvam mivko. Umijev obraz. Vrtinec je za menoj. Plavam. Ližem sol. Se potim. Iščem izhod iz mrtvega rokava. Kje je morje? Krvavim. Iz rane curlja kri. Skeli. In vendar vem: živim. Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev)
|