Napisal/a Angie, v sreda, 03. nov. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Le tih šum morja je ostal od sončnih zahodov, ki sva jih skupaj opazovala, le praznina v srcu in solza v očesu, sedaj, ko sem brez tebe ostala. Sama sem se od sončnih žarkov poslovila, ujeta v spomine ljubezni, ki sva jih nekoč delila.
Prisluhnem tišini, ki me obdaja, le še galebov krik v daljavi ostaja. Ni šepeta več tvojih nežnih besed, ni toplih objemov, nasmeha, ne iskric v očeh. Za trenutek me neprijeten mraz spreleti in v hipu le zaprem oči. Nato se spomnim; nekoč sva se res neskončno rada imela, a v nekem trenutku sva vsak svoje življenje zaživela. Spoznala, da želiva na nove poti stopiti, zato sva morala se žal raziti. A za vedno mi ostajajo spomini na dejanja tvoja nežna; za trenutke, ki si mi jih namenil, ti večno bom hvaležna!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|