Napisal/a Angie, v sreda, 03. nov. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Le tih šum morja je ostal od sončnih zahodov,
ki sva jih skupaj opazovala,
le praznina v srcu in solza v očesu,
sedaj, ko sem brez tebe ostala.
Sama sem se od sončnih žarkov poslovila,
ujeta v spomine ljubezni, ki sva jih nekoč delila.

Prisluhnem tišini, ki me obdaja,
le še galebov krik v daljavi ostaja.
Ni šepeta več tvojih nežnih besed,
ni toplih objemov, nasmeha, ne iskric v očeh.
Za trenutek me neprijeten mraz spreleti
in v hipu le zaprem oči.
Nato se spomnim; nekoč sva se res neskončno
rada imela,
a v nekem trenutku sva vsak svoje življenje zaživela.
Spoznala, da želiva na nove poti stopiti,
zato sva morala se žal raziti.
A za vedno mi ostajajo spomini na dejanja
tvoja nežna;
za trenutke, ki si mi jih namenil,
ti večno bom hvaležna!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)