ga spet začutiš,
Tako zemeljskega in nebesnega hkrati,
Kako se ti prikrade prav v konice tvojih prstov,
V vršiček tvojega jezika,

Na skrajni rob tvojih trepalnic,
In ti krade besede,
Krade žarke in črke,
Da potem z njimi riše bele meglice
Večne aurore austrealis,
Sledi, ki jih v zrak rišejo
Peruti letečih rib
In neskončno mavrico afriških pesmi.

Samo včasih.

Tvoj jaz.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---