V praznem popoldnevu Zveni tudi svetloba, Odbijajoč se od mladih kostanjevih listov, Ki po tlakovcih rišejo odtise svojih dlani. Steklenica je še vedno zaprta,
Leno, brezbrižno počiva Med mehkimi travnimi bilkami In belimi marjeticami, Z nasmehom vdana v svojo usodo. Njena koža, na vratu Vtetovirane vrtnice, Njihovi trnji se zarezujejo v tkivo, Zdi se, da po prsih polzi rdeča kaplja. Impresije prejšnjega dne In neprespane noči Se vijejo v loku cigaretnega dima Proti stropu, proti nebu, Kjer se zlijejo z oblaki, Da se nato lahko znova vrnejo nazaj -- Perpetuum mobile.
Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev) |