|
Od vijolica
|
|
Nenadoma sem postala utrujena.
Na vlaku je prijetno toplo,
A postaja vroče.
V rokah, od prstov do ram,
Čutim, kako se k spancu spravlja nekaj težkega. Razumevanje je omejeno
Na čute in nekaj trdega spominskega diska.
Razumeš?
Iskati vzorce, barvne kombinacije,
Ampak kako, če se vse prelivajo
In iz njih nastaja Nil
Svojo energijo črpa iz človeka,
Ki je neusahljiv vir mavrice.
Mavrica pod svojim pisanim oklepom skriva
Predvsem belo in črno.
Ne - črno in rdeče. Čas je, da se premaknemo naprej.
In čeprav se na prvi pogled zdi,
Da je konec,
Da spet odhajamo z namenom,
Da se vrnemo,
Se je v resnici šele dobro začelo. Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev) |
