Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
NEDELJSKO POPOLDNE, IZLET Z DRUŽINO KAM ? V NEZNANO, SAMO ,DA BO FINO. IN GLEJ, POT NAS ZAPELJE V SOLINE, KJER KRAJINSKI PARK JE IN POLNO MILINE. TAM VIDIMO ČAPLJE, IŠČEMO ROVKO, MAJHNA JE, NE NAJDEMO JE NITI S PIŠČALKO. IN POTEM, BLAŽ ZAGLEDA ČIGRO, KI PONOSNO ČUVA SVOJE GNEZDO. IN GLEJ, SOLINARSKA ROŽA, PETRA JO TRGA, NE SAJ JO SAMO BOŽA!
UTRUJENI SMO, TOLIKO KORAKOV, PAZI OTROKA, NE STOPAJ PO BLATU, SOL JE RES BELA IN SLANA OJOJ… KAJ PA SEDAJ, KO BLIŽA SE MRAK, IN BO POTREBNO ODITI. BRŽ, GREMO, KORAK… BLAŽ, PETRA STOPITA, GREMO, DANES NAM JE BILO ZARES LEPO, UŽIVALI SMO,GLEDALI SOLINE, KO SONCE V VEČERNEM MRAKU ZGINE, RES JE POLNO MILINE.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Minljiva so sonca, ujeta v vecnost duha, spogledljiv je cas, utrujen od morij slovesov, svobodne misli, ostale so same, in vecerna molitev, je ograja ...
(0 glas)
