V polet mavrice sreče si me popeljal z močjo svojih besed. zajel z nežno dlanjo srce, rano skelečo v samo bistrost neskončnih izvirov oblil,
tja proti mogočnim širinam vsa krila veselja si mi pripel... In spet sanjam. Našle so me vse pesmi otroštva nedolžnih noči. Pozdravlja me dih lahkotnih metuljevih kril, vilinski prah misli drhtečih, sladkih objemov vseh verzov navdih.. Rada sem, ljubim.. V srečanju src, v jatah besed, v žuborenju potokov želja, sredi drvečih valov sem ostala, kot skala visoko.. Podajaš mi vedno svojo nežno, ah, tako močno roko.. Ponovno in znova za luč, ne samo bežno.. Za sonce iz sanj, za zvezdno noč, jaz sem svetilnik, ti v njem vsa ta moč v njej, pesem in ljubim ostane. In spet sanjam. Našle so me vse pesmi otroštva nedolžnih noči. Pozdravlja me dih lahkotnih metuljevih kril, vilinski prah misli drhtečih, sladkih objemov vseh verzov navdih.. Rada sem, ljubim.. V srečanju src, v jatah besed, v žuborenju potokov želja, sredi drvečih valov sem ostala, kot skala visoko.. Podajaš mi vedno svojo nežno, ah, tako močno roko.. Ponovno in znova za luč, ne samo bežno.. Za sonce iz sanj, za zvezdno noč, jaz sem svetilnik, ti v njem vsa ta moč, v njej pesem in ljubim ostane. Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev) |