Od Amadeus
|
Gledam kako si hladiš perje osamljenih kril, s katerimi neutrudljivo letiš. Sam in žalosten. In gledam lebdenje neizprosnih želja nje, ki moleduje, da postala bi tretja perut tvojega življenja. Ne opaziš tistih živih isker v zraku, ki jih ustvarja njen pogled ob frfotanju razbolelih kril. Ne čutiš njenega nežnega glasu, ki šepeče tvoje ime.
Z neusmiljenim mahanjem s krhkimi krili prekrivaš horizont vida, sluha in drugih čutil. Zakaj se ne ustaviš, izostriš pogled in sprevidiš iskre, ki na nebu rišejo tvoje ime? Tako uboga je. Toliko časa te že nemo prosi. Gnezdo življenja je le zate spletla. Čakala. Sedaj sameva v njem. In ti poleg, željan nje.
Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev)
|